O SEMANTICI I IZVEDENICAMA OD PRASLOVENSKE RIJEČI KOPRЪ

Татьяна В. Шалаева

doi:10.21618/fil2123150s

Authors

Татьяна В. Шалаева Институт славяноведения РАН Центр ареальной лингвистики

DOI:

https://doi.org/10.21618/fil2123150s

Keywords:

slovenska etimologija, leksikologija, dijalektologija, semantička rekonstrukcija

Abstract

Rad se bavi semantičkom rekonstrukcijom praslovenske riječi koprъ, koja se u modernim slovenskim jezicima javlja u značenju „kopar” (Anethum graveolens). Na osnovu povezanih oblika (na primjer, *kopъtь, *kopьno), osnovno značenje bilo bi „topao vazduh”, „para”. U tom pogledu, moguće je revidirati porijeklo slovenskih naziva za koprivu (Urtica), kao što su *kopriva, odnosno *kropiva. Naime, *kopriva je derivat glagola *koprěti/*kopriti, u značenju „tretirati toplom vodom”, dok je *kropiva derivat glagola *kropiti, u značenju „vreti”. U oba slučaja korijen riječi označava žareću biljku. U cilju dokazivanja tvrdnje, rad nudi brojne sinonime koji se javljaju u različitim slovenskim jezicima i koji nastaju u skladu sa istim semantičkim modelima i pravilima tvorbe riječi.

References

AOS – Arkhangel’skiĭ oblastnoĭ slovar’, pod red. O. G. Get͡sovoĭ (vyp. 1–12), O. G. Getsovoĭ i I ͡ E. A. Nefedovoĭ (vyp. 13–15), I ͡ ͡E. A. Nefedovoĭ (vyp. 16–), 1–19–, Moskva: Nauka; MGU.

Barbić, Ante (2011), Rječnik Pitava i Zaval, ured. A. Celinić, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.

Bezlaj, Franc (1977–2005), Etimološki slovar slovenskega jezika, 1–4, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU.

BER – Bŭlgarski etymologichny rechnyk, (1971–2017), I–VII, Sofi͡a: Izdatelstvo na bŭlgarskata akademii͡a na naukite.

Grinchenko, Boris Dmitrovich (1907–1909), Slovar’ ukrainskogo i͡azyka, 1–4, Kii͡ev: Kii͡evskai͡a starina.

ESUM – Etymologichnyĭ slovnyk ukrains’koĭ movy, (1982–2012), 1–6, golov. red. O. S. Mel’nichuk, Kyiv: Naukova dumka.

Warsz. – Karłowicz, Jan, Kryński, Adam, Niedzwiedzki, Władisław, Słownik języka polskiego (1900–1927 (= 1952–1953)), 1–8, Warszawa.

Králik, L’ubor (2015), Stručný etymologický slovnik slovenčiny, Bratislava: VEDA.

LARNG – Leksicheskiĭ atlas russkikh narodnych govorov, Rastitel’nyĭ mir, (2017), 1, otv. red. T. I. Vendina, Moskva – Sankt-Peterburg: Nestor–Istorii͡a.

LIV – Lexicon der indogermanischen Verben (2001), ed. H. Rix, Weisbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag.

Machek, Vaclav (1971), Etymologický slovnik jazyka českého, Praha: Akademia.

MSGP – Mały słownik gwar polskich (2010), red. nauk. J. Wronicz, wydanie drugie, Kraków: LEXIS.

Miklosich, Franc (1886), Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien.

Nikolić, Miroslav (ur.) (2011), Rečnik srpskoga jezika, Novi sad: Matica Srpska.

OLA 4 – Obscheslavi͡anskiĭ lingvisticheskiĭ atlas, Serii͡a leksiko-slovoobrazovatel’nai͡a, Sel’skoi͡e khozi͡aĭstvo, (2012), 4, otv. red. A. Ferenchikova, Brarislsva: VEDA.

OLA 6 – Obscheslavianskiĭ lingvisticheskiĭ atlas, Serii ͡ a leksiko-slovoobrazovatel’nai ͡ ͡a, Domashnei͡e khozi͡aĭstvo i prigotovlenii͡e pischi, otv. red. T. I. Vendina, Moskva.

OSVG – Oblastnoĭ slovar’ vi͡atskikh govorov: Uchebnoie posobii ͡ ͡e po russkoĭ dialektologii, (1996–2018), 1–12, pod red. V. G. Dolgusheva, Z. V. Smetaninoĭ, Kirov.

Panža, Petar Milat (2015), Rječnik govora Blata na Korčuli, Zagreb.

Pokorny, Julius (1959), Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern – München.

Sekulić, Ante (2005), Rječnik govora bačkih hrvata, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.

Skok, Petar (1971-1974), Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I–IV, Zagreb: JAZU.

Sławski, Franciszek (1952–1983), Słownik etymologiczny języka polskiego, I–V, Kraków: Towarzystwo miłosników języka polskiego.

Sl. Niz. Pech. – Slovar’ russkikh govorov Nizovoĭ Pechory, (2003, 2005), 1–2, nauch. red. L. A. Ivashko, Sankt-Peterburg: Izd-vo S.-Peterb. un-ta.

SlRIA XI–XVII vv. – ͡ Slovar’ russkogo iazyka XI–XVII vv. ͡ (1975–2019–), 1–31–, gl. red. S. G. Barkhudarov (т.1–6), F. P. Filin (т. 8–10), D. N. Shmelev (т. 11–14), G. A. Bogatova (т. 15–26), V. B. Krys’ko (т. 27–29), R. N. Krivko (т. 30–), Moskva: Nauka.

SRGSUD – Slovar’ russkikh govorov Srednego Urala: Dopolnenii͡a (1996), pod red. A. K. Matvei͡eva, I͡Ekaterinburg: Izdatel’stvo Ural’skogo universiteta.

SRNG – Slovar’ russkikh narodnykh govorov (1965–2019–), 1–51–, gl. red. F. P. Filin (вып. 1–24), F. P. Sorokoletov (вып. 25–46), S. A. Myznikov (вып. 47–), Moskva – Leningrad – Sankt-Peterburg: Nauka.

Snoj, Marko (2016), Slovenski etimološki slovar, tretja izdaja. Ljubljan: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU.

Fasmer, Maks (2003), Etimologicheskiĭ slovar’ russkogo iazyka ͡ , I–IV, perevod s nemetsk ͡ - ogo i dopolnenii͡a O. N. Trubacheva, izd. 4-i͡e, stereotipnoi͡e, Moskva, Astrel’–AST.

Schuster-Šewc, Heinz (1978–1989), Historisch–etymologisches Wörterbuch der oberund niedersorbischen Sprachen, I–IV, Bautzen: VEB Domowina–Verlag.

ESSIA – ͡ Etimologicheskiĭ slovar’ slavianskikh i ͡ ͡azykov (Praslavi͡anskiĭ leksicheskiĭ fond) (1974–2018–), 1–41–, pod red. O. N. Trubacheva (вып. 1–31), O. N. Trubacheva i A. F. Zhuravleva (вып. 32), A. F. Zhuravleva (вып. 33–39), A. F. Zhuravleva i Zh. Zh. Varbot (вып. 40), Zh. Zh. Varbot (вып. 41–), Moskva: Nauka.

References

Varbot, Zhanna Zhanovna (2005), “Cheshskiie etimologii na fone russkoĭ dialektnoĭ ͡leksiki”, Verba et historia: Igoru Nemcovi k 80. narozeninám, ed.: P. Nejedly, M. Vajdlová, B. Lehečky, Praha: Ustav pro jazyk česky Akademie věd Česke republiky, 381–384.

Varbot, Zhanna Zhanovna (2012), “Lekhitskii͡e etimologii (pol’sk. wnęka, wykoprzec, kashub.–slovin. skóbic ́ , krąčni, óščąkle, pažev, miřa ́ )”, v: Varbot, Zh. Zh. (2012), Issledivanii͡a po russkoĭ i slavi͡anskoĭ etimologii, Moskva – Sankt-Peterburg: Nestor–Istorii͡a, 493–500.

Kurkina, Liubov ͡ ʼ Viktorovna (1980), “Zametki po bolgarskoĭ etimologii”, Etimologiia͡ 1978, otv. red. O. N. Trubachev, Moskva: Nauka, 38–43.

Loma, Aleksandar, “Späte Parallelentwicklungen oder frühe Isoglossen?”, Slawistyka, 12, Gdańsk, 45–51.

Merkulova, Valentina Antonovna (1967), Ocherki po russkoĭ narodnoĭ nomeklature rasteniĭ (Travy. Griby. I͡Agody), otv. red. O. N. Trubachev, Moskva: Nauka.

Shalai͡eva, Tatʼi͡ana Vladimirovna (2017), “K etimologii slavi͡anskikh nazvaniĭ krapivy (Urtica): derivaty korneĭ *kopr- i *krop-”, Etymological Research into Czech: Proceedings of the Etymological Symposium Brno 2017, 12–14 September 2017, Brno, Studia etymologica Brunensia 18, eds. I. Janyšková, H. Karliková, V. Boček, Praha: Nakladatelstvi Lidove noviny, 371–382.